ŽIVLJENJE Z NAŠIMI NAVIHANCI

26.04.2019

Pozdrav in zdaj moje poročilo o dogajanju zadnjih dni.

V petek smo kot običajno odšli na poligon, čudno se mi je zdelo, da sem šla samo jaz z Šefico, hm. Ostale so počakale doma.

Tam pa ni bilo mojih prijateljev, temveč veliko tujih psov, uf sami nemški ovčarji, malinovci, dobermani….

Šefica mi je šepnila naj bom pridna, da me kdo ne poje za malico, eh mene. Nemogoče, da bi bila jaz tiho, takoj ko sem skočila iz avta sem glasno lajala da sem tu jaz šef in pika. Vsaj prijatelj Jack je prišel in sva skupaj protestirala. Mogoče smo bili tudi zato tako hitro na vrsti, ha ha.

To naj bi bil izpit, resno. Hodili sva po poligonu naredili dva ovinka dvakrat sem se morala usest, enkrat ležat in pritečt do Šefice. Bilo mi je tako dolgčas, da sem med hojo nakazala Šefici, da naj zavije med ovire za agility, ni me ubogala. Na koncu me je zelo pohvalila, pa v naročju sem se pocartala, samo jaz nihče drug ha,ha. Na koncu smo v vrsti morali hodit ob cesti, pripeljal je avto skoraj sem se zadušila od prahu. Bila sem jezna in sem lajala Šefica me je mirila naj neham. Ni šans, če je pred mano hodil ovčar in se nosil, kot da je kralj, ti bom že dala. Šefici je bilo kar nerodno sodnik pa se je samo smejal, OK.  Opravila sem izpit z odlično oceno, juhej zdaj mi bo dala mir z hojo levo, desno……upam.

Pa Jack je bil tudi zelo priden in  opravil izpit z odlično oceno, Šefica je bila ponosna nanj in njegovega lastnika.

Za odlično delo se dobi nagrada, dobila sem jo naslednji dan. Po izpitu smo se odpeljali z avtodomom, daleč …uf.

Zjutraj se je Šef šel smučat na Kanin me pa na raziskovanje Italjanskih hribčkov. Po strmi cesti z  iskanjem vonjav v bližnjem gozdu, prispeli smo do planote, uau. Koliko rožic in lukenj, ej zakaj je tako veliko lukenj? Zaslišal se je čuden žvižg z Lawo sva iskale sledi po tleh mama Di pa se je postavila na skalo in iskala z očmi, kaj, kaj. Naenkrat je skočila in tekla do naslednje skale , šibali sva za njo in pri skali je bila čisto sveža sled. Sled je vodila v luknjo, se hotela pogledat kaj je v luknji pa me je Šefica za rep, moj rep, vlekla ven. Je imela srečo, drugače bi jo…,da smo zopet slišale žvižg  in zagledala sem majhno kosmato živalco, ki je stala na skali, opa gremo v dir. Celo uro smo poskušale ulovit majhne  svizce, ni nam uspelo. Bile pa smo tako utrujene, da smo kar popadale na mehko travo. Tako je bilo hudo, da me je morala Šefica nosit v naročju ko smo se vračali do avtodoma. Ja super nagrada za moje delo, to.  Po kosilu smo se odpeljali naprej in tako smo bile utrujene, da smo vse spale in nič mi ni bilo slabo.

V nedeljo pa  pohod ob Bohinjskem jezeru in seveda obvezno namakanje v vodi. Čudovit vikend je bil, še sreča da imajo v ponedeljek službo, da si me odpočijemo.

A ja skoraj bi pozabila, nekaj čudnega se dogaja z mano, Šefica pravi da se ženim. Bolj slabe volje sem, da se me  Lawa izogiba mama Didido pa mi nagaja. Pa Bella se stiska k meni, čudno. Všeč mi je samo to da je Dustin prijazen do mene, nežen in prijazen uau.

Želim vam lepe in aktivne prvomajske praznike Ami

 

 

 

9.04.2019

Lep pozdrav

Kakšen vikend, uau. V soboto so nas vse naložile v avto. Jaz sem bila v boksu na zadnjih stolih, juhej. Pot ni bila dolga ,ampak moje Šefice si kar sproti izmišljujejo nova pravila. Ko smo prispeli sem takoj, iz varnosti seveda, začela lajat ampak niso me spustile ven. Ne katastrofa, morala sem čakat neskončno dolgo, da sta postavili šotor odnesli vse stvari šele pol so nas spustile na prosto. Bila sem razočarana zato sploh nisem več lajala, sploh. Bilo je veliko kužkov, prijaznih kužkov in prijaznih lastnikov. Bili smo kar brez povodcev, ovohavali smo se, igrali bilo je super. Ampak prišli smo na tekmo, ko sem videla ovire mi je bilo vse jasno. Z Meliso sva tekli kot šus, hitro brez napak, to je bil užitek. V drugo se nama je malo zataknilo, ker mi ni čist jasno povedala, da moram na most, pa še tunel je bil čuden in zavit zato sem pobegnila ven ha,ha. Melisa se ni jezila, dobila sem velik poljubček in objem, to to bom jaz počela tekla preko ovir. 

V nedeljo pa smo zopet odšle na pot, tokrat je bilo bolj nervozno, zraven sem bila samo za spremstvo. Grdobe so me kar nekaj časa pustile v avtu, pa saj sem bila utrujena. Na razstavi se je pokazala Lawa, ki jo je zagrabila panika, ker je morala tečt pod šotorom in zraven glasnega zvočnika. Šefica se je zelo potrudila, da jo je vsaj malo umirila, če bi bila jaz zraven bi bilo bolje, eh nič jim ni jasno.  Sodnik je bil zelo prijazen in potrpežljiv.

Didido je seveda blestela, važička skoraj vse priboljške mi je pojedla. Na žalost ni prišel na obisk noben schapi, lahko bi se skupaj igrali, škoda, da si vsaj enkrat gospodarji ne vzamejo vsaj urico časa za nas vse. Vreme je bilo super in lahko bi imeli svoj žur, nagajali bi drugim psom predvsem dogam, ki so me hotele pojest na travniku. Ja pomoč bi mi prišla prav, ker Lawa se je kar skrila, Didido tudi samo Bella mi je pomagala.

Bil je aktiven, super vikend.

Lepo se imejte AMI

2.04.2019

Pozdrav, kako ste.

Jaz Ami in moje pasje prijateljice smo zelo utrujene. Divjale in raziskovale smo po pohorskih gozdovih na Rogli.

Tako je bilo fino, da sem jih v nedeljo že ob pol šestih zbudila in težila, da gremo ven na zrak. Ne moreš verjet kakšno sposobnost ignoriranja imajo. Saj jim bom vrnila ko bo primerna priložnost. Kar preveč odločna je bila moja Šefica ta vikend.

Ko smo se vozili po neskončnih ovinkih me je držala v naročju in me ni spustila na tla, čeprav sem se upirala na vse moči. Pred koncem sem jaz obupala in ko smo prispeli je rekla no vidiš Ami nič ti ni bilo slabo. A ja če pa se nisem spomnila na to, ker sem se borila z njenimi rokami, eh. Pa sem se ji hitro maščevala, ker sta si drznila prestavit vzglavnike na drugo stran postelje pri okencu, kjer jaz kraljujem. Zato, ker je Šef parkiral postrani in je avtodom visel, pa kaj po tem ??? Sploh nisem pomislila, da bi šla ležat na drugo stran, to pa ne. Celo noč sem kraljevala na vzglavniku nad njunima glavama in včasih malo brcala z nogo, da sem dobila več prostora. Zjutraj pa je Šefica jokala, da jo boli glava in hrbet ker je tako čudno ležala, postrani, ja  to je bila šola. Naslednjo noč sta poravnala avtodom in se prestavila na drugo stran, tako je prav. 

Bila sta dva čudovita dneva, bilo je več snega kot pretekli vikend. Nam kužkom je bilo super, nič se ni vdiralo Šefica pa se je kar mučila z hojo. 

Vam zaupam, da pridno vadim preskoke, tunele, slalom….. tako sem hitra, da mi komaj sledijo in naslednjo soboto bom prvič tekmovala juhej.

Mala Šefica ima tremo, ej jaz pa nič. Vam bom poročala. 

V nedeljo pa gremo na razstavo, no jaz bom za spremstvo pokazala se bo prvič Lawa in seveda Didido. No to bo pa čist drugačen vikend.

Lepo se imejte Ami

 

27.03.2019

Pozdrav

Ja, pa smo šli na Roglo. Kakšen čudovit vikend ravno prav snega za igranje, za dodatek še luže za hlajenje in nagajanje Šefici. Najlepše pa so bile vonjave divjih živali pa še po gozdu smo lahko tekale in iskale ker ni bilo snega. Meni itak sneg ni delal problemov, ker se mi ni vdiralo kar ne velja za ostale, hm zakaj le ha,ha.

Vam povem, da je tale naša Šefica čudna. Ko srečamo kakšnega psa vedno reče naj ga spustijo, da me nismo hude. Pol pa odgovorijo, da je njihov kuža hud in ta opica reče super spustite ga naše rabijo malo šole, kajjj. Mislim nas lahko pa kar pojejo, mislim no. Hec pa je, da se nikoli ne stepemo, če je kuža hud imamo me zelo hitre tačke in tako bežimo, ko veter vuhhh. Prva je Lawa ha,ha. In ko ga utrudimo se povohamo pa smo takoj prijatelji. Če je kuža slučajno še napet gre babica Bella v  akcijo. Čisto počasi se mu približa ga povoha, počasi in jeza se stali.

Sploh nismo vedele, da je v sosedovem avtodomu kuža ker so ga tako zelo skrivali pred nami. Ampak Lawa ga je locirala iz zagnala cel cirkus. Ta bučka misli, da je šef našega kredela, a ha v sanjah, in rada laja ter se postavlja, pol se pa skrije za mano. Takoj sem stekla do nje, ker nikoli ne veš kdaj jo je potrebno branit, zagledala pa majhnega kosmatega kužka. Lawa butara se meče ven pred to kosmato majhno kepico. Seveda je bila kužika na povodcu naša Šefica pa je imela spet dolgi jezik in naj jo spustijo. Gospa je kot se dogaja pogosto zatrdila, da je kužika huda a jo je vseeno spustila. Pametna kužika je počakala, da se je Lawa šopirila blizu nje, pol pa skočila in jo uščipnila za rep ha,ha. Lawa pa v dir,  počasi sem šla v njeno bližino in ji pokazala, da bi se rada igrala z njo ni bila za stvar, zato smo raje odšle domov ker je Šefica pripravila kosilo.

Kužki se vedno sami zelo dobro zmenimo, vedno, hm kar ne morem rečt za gospodarje.  

Sam povem, da se je začela šola juhej, spet smo glavne. Bom poročala.

Lepo se imejte Ami

10.03.2019

Pozdrav, Šefica nima časa, da kaj napiše, hm pravi da ni volje.

Imamo kar naporne vikende, prijetne v Bohinju. Šef  gre smučat na Vogel,me pa okoli jezera juhej. 

V petek pozno popoldan smo krenili na pot. Uf kakšne luknjaste ceste, prvo noč smo prespali na parkirišču smučišča Senožeta. 

Seveda smo se pasje duše poigrale na snegu in ledu, juhej. Zjutraj pa zgodaj na pot obe Šefici sta šli z nami, na pot v neznano. Kar iz Senožet smo se podale preko prelepih pašnikov do Bohinjskega jezera. Malo počitka in okoli jezera naprej, super je bilo ker sva z Lawo pogosto skakale v vodo. Srečali veliko prijaznih kužkov in ne tako prijaznih lastnikov.

Bil je čudovit dan in utrujene smo  zagledale avtodom. Končno počitek. 

Zadnji vikend pa je bil naporen. Samo vozili smo se, ej kaj pa sprehodi nič ni pomagalo, da sem se sprehajala po avtodomu in protestirala.  Šli smo v Srbijo- Beograd obiskat prijatelje in v nedeljo na razstavo.

Vse lepo in prav ampak tokrat sem bila razočarana. Ko so se gostili z prijatelji smo morale počakat v avtodomu, krivica. Nato smo skupaj peljali deklici do šole in to naj bi bil sprehod, groza ves čas smo bile na povodcu tudi Didido, hodili smo le po betonu med hišami in na nas so lajali domači psi. Lawa revica se je prav bala, to ni sprehod to je mučenje. Še meter travice ni bilo, da bi šle vsaj lulat nič. Ni mi jasno kako tu živijo kužki, prav smilijo se mi. Ko smo prišli nazaj pa so se še zelo dolgo obirali, preden smo šli naprej. Nič ni ostalo časa za sprehod le en kratek ob reki no vsaj travnik je bil blizu. V nedeljo zjutraj pa končno sprehod in kmalu smo odšli v dvorano kjer je bila razstava. Z Didido sva pokazali kakšen mora bit pravi Schapi, Lawa pa je zunaj čuvala Šefa. Sodnik je bil prijazen in hiter, super, celo zobke sem mu pustila pogledat, pa še lubčka je dobil. Sem se pa razjezila, ko sem lepo tekla v krogu pa je en velik kuža kot tele hotel preblizu ringa. Sem se kar ustavila in ga tako nadrla, da se je kar umaknil in sodnik je zapisal dober temperament ha,ha sodnik je zakon.

Vožnja domov je bila dolga, ustavili smo se le v vasi, da smo malo pojedli in si pretegnili tačke in noge. Imeli so majhen živalski vrt, zelo zanimivo bilo mi je všeč dokler nisem bila  tepena od črnega laboda, samo mimo sem hotela pa je skočil vame, če me Šefica ne bi dvignila bi mu zavila vrat prisežem.

Upam, da gremo naslednji vikend v hribe, stiskam tačke…

 

17.01.2019

Pozdrav, dolžna sem vam še fotografije in zapis iz Italije.

Hm kaj smo iskali v Italiji, naša zmešana Šefica nas je peljala na razstavo. No ne mene jaz sem bila samo spremljava, ker sem baje premajhna za te reči, eh vseeno. Pokazala sta se mamica Didido in Dastin, ki je bil z nami Lawa ter Bella pa sta imeli počitnice pri Neli. 

Dastin je zakon, sploh mu je bilo vse vseeno, ko bi moral stat na miru je lajal in se usedal, ko bi moral lepo tekat je vlekel in skakal. Zakon je, moj heroj,  malo Šefico je pošteno namučil in vsi v dvorani so vedeli kako mu je ime ker ga je Šef klical, da je vsaj malo stal. In ocena sodnika vse je lepo čudovito samo mal je bil napet spredaj, ha ha mislim ni čudno če je bil postavljen kot rotvajler, ko je iskal kdo in od kod ga kliče ha,ha. No ja bil je odličen in tretji, ok. Pokazala se je še Didido in očitno je bil sodnik še pod vtisom Dustina saj je dobila podobno oceno, čeprav se je zelo lepo pokazala. Ampak jaz nisem imela časa gledat mamico, saj sva z Dustinom občudovala in lajala na kužke, ki so šli mimo. Uau všeč mi je bil čist majhen dolg kuža, Dustinu pa velika črna pudlica, eh nima okusa jaz sem jo pošteno nalajala ošabnico.

Bilo je zanimivo, takoj po razstavi smo se odpeljali naprej. Samo na Italijanskih cestah sliši naš Garmin toliko grdih besed na svoj račun ha,ha. Vedno nas pelje po ozkih cestah, Šefici je všeč šoferju pa ne preveč. Pa tudi nam ni prijetna vožnja po luknjastih cestah, sam povem.

No prespali smo ob morju in se drug dan zjutraj po sprehodu vkrcali na ladjico. Hm bilo je čudno a se nisem nič bala, jezna sem bila samo, ker je Šefica odšla spredaj jaz pa sem morala čakat zadaj.

Izkrcali smo se v mestu z zanimivimi kanali, sem poskusila če bi se dalo plavat pa me je Šefica skoraj za ušese.

Pa kar naprej so hodili občudovat velike hiše, mi kužki pa smo morali čakat zunaj, krivica. Pa se me je Šefica usmilila in lahko sem sama raziskovala naokrog brez povodca, juhej. Koliko vonjav in za vsakim vogalom novo presenečenje, majhni trgi z golobi. Jaaa kako sem jih lovila, samo izgleda da so navajeni lova in so mi ušli pa zopet pristali meter ali dva naprej, kakšna predrznost. Tolk dela sem imela, da sem včasih kar pozabila na ostale, ki so me klicali in iskali. Pa sta Šefici  odšli v trgovinice in mi smo zopet čakali, to pa ne, ker sem fit sem se izmuznila pod ograjo in našla hrano za muce, njami malica mi je prišla prav. Ravno sredi gostije so me začeli klicat in Šefica je bila huda je pihala kot muca ha,ha. Tako je vsak po svoje užival v zanimivem mestu, bilo je super.

 

16.01.2019

Hej kako ste, še vedno nisem napisala vse o naših dogodivščinah med počitnicami.

Ko smo prišli domov je bilo kar malce dolgčas. Spet so Šefi delali in ni bilo več skupnih sprehodov, uh.

Ko smo vsi skupaj je najbolj zabavno in veste kdo je teh sprehodov najbolj vesel. Babica Bella, ko vidi, da gremo vsi od veselja začne plesat se obračat, skakat in vsi obstojimo ter jo občudujemo ha,ha.

No potrpele smo samo nekaj dni in smo se spet odpravili na potep. Tokrat bliže a nič manj razburljivo na Roglo. Juhej Lawa je bila prvič jaz pa drugič, vam povem sam užitek in veselje. Bilo je malo snega, ravno prav, da se ni prijemal na dlako in smo lahko hodile po njem. Bili so dolgi sprehodi in zame noro zanimivi, saj sem našla sledi srnic in zajčkov ter jim sledila. To je bilo to, uživala sem tako, da sem komaj sledila ostalim, no tudi Lawo moram pohvalit, da je divjala z mano in mi pomagala iskat sledove, punca že obvlada uau.  Ko smo prišli nazaj smo bile tako utrujene, da smo kar popadale na posteljo. No ja še kosilo vmes pol pa resen počitek.

Šefico večkrat vprašajo kako smo lahko vse štiri z njimi v avtodomu. Vam povem, da čist enostavno itak smo do konca utrujene, tak da igra in neumnosti odpadejo. Jaz in Lawa pogosto leživa na Melisini postelji, ko umaknejo vso kramo. Bella ima od nekdaj prostor pod mizo in pozimi greje noge, reva še med počitkom dela. Poleti ji je spodaj malce vroče in ko začne preveč dihat jo zvlečejo ven ha,ha. Mama Didido je rada na klopi zraven Šefa mu pomaga igrat karte, da skoz zmaguje. Ali pa je pred vhodom. To je najbolj pogosto, no včasih je katera na sovoznikovem stolu, ki ga obrnejo proti kabini. To je bil moj strateški položaj na morju, da sem takoj opazila  galebe. Vse pa smo zelo pridne pravi Šefica. Je pa zoprna ko odpre vhodna vrata in nam ne pusti ven preden ona ni na drugi strani, v čem je fora ne vem, v vsakem primeru skočim ven kot najbolj grozen in hud kuža in že v zraku lajam za vsak slučaj ha,ha.

 

Presenetil nas je obisk, juhej ko sem zjutraj skočila ven sem skoraj podrla Dustina in zraven je bil seveda tudi Lester in Neli. Skupaj smo odšli na pohod do Lovrenških jezer in naprej, baje smo se malo zgubili. Nič ne vem, sem imela preveč dela z Dustinom sva divjala in raziskovala po gozdu. Lawa pa je učila Lesterja še Didido ji je pomagala. Super je bilo, nepozabno. Ko smo prišli nazaj smo pesi dobili takoj kosilo, se ve mi smo prvi. Vsi smo se zgužvali v avtodom na toplo 6 psov tri osebe. Jaz Lawa, Didido in Lester smo smeli gor na ta veliko posteljo, uau. Bella je bila na svojem prostoru, Dustin pa je okopiral Melisino posteljo in vsi smo pridno počivali, da so tudi Šefi skuhali in pojedli kosilo. Vse se da, nam je bilo super. Ko smo se spočili je naš obisk odšel domov mi pa še na krajši pohod po Škratkovi poti. Naslednji dan pa na en res čudovit in dolg pohod 15 km po poti Pohorskih biserov, ki ga bomo verjetno še kdaj ponovili. To je bil dan pred prestopom v novo leto.

Šefica je bila v skrbeh kako bo ob pol noči, ker se Lawa boji pokanja. Na parkirišču nismo bili sami, dejansko je bilo zelo veliko avtodomov in dan prej nas je sosed presenetil z petardami. Razen Lawe ki se je revica tresla in slinila nismo bile prestrašene. Lawa pa je bila res boga še jaz sem jo lubčkala naj se pomiri, da to ni nič takega saj so Šefi z nami in smo na varnem, hm ni dosti pomagalo. Pa so se Šefi v hipu odločili, da gremo raje domov kjer bo lažje pomirit Lawo, juhej za to pa je hiša na kolesih. V slabih dveh urah sem že zadovoljno počivala na kavču.

Ker so še imeli dan počitnic, smo odšli prvi dan leta 2019 na Mrzlico po ta dolgi in strmi poti, Šefica je sopla ampak ji je uspelo. Bil je čudovit začetek leta, upam, da bo takšnih dni veliko v tem letu. To želim tudi vam.

LP AMI

 

 

9.01.2019

Pozdrav, toliko se je zgodilo ne vem če bom lahko vse naenkrat opisala.

Ok pa začnimo, za božične praznike smo se z avtodomom odpravili nekam  zelo daleč (Mali Lošinj). Saj veste, da mi je slabo in tokrat je bila Šefica ves čas z mano pa je bilo vse v redu. Prvič smo vse štiri šle na potep, bilo je tako, kot da sem samo jaz v avtodomu, uf.

Samo mene so kar naprej klicali, to ne smeš, ne na posteljo, ne na mizo, ne lajaj, mislim katastrofa. Saj so mi Lawa, Di in Bella pomagale lajat ampak začela sem pa jaz. 

Končno smo prispeli in parkirali avtodom na teraso nad morjem. Najprej so hoteli čist ob morje, pa je smotana pametna Šefica rekla ne, ker se tam preveč dogaja in bom jaz lajala cel dan, dej no nič mi ne privošči. Tudi od tu sem imela lep razgled in vsak kuža, ki je šel mimo je bil zanimiv.

Pa saj smo bili zelo malo pri avtodomu imeli smo zelo dolge pohode po prelepem otoku. Ob morju smo se igrale na mivki, lovile valove in storže, saj res koliko storžev, da se ti zmeša super. Predvsem pa ves čas smo bile brez povodca juhej. Srečale veliko prijaznih kužkov in njihovih lastnikov. Mačke, uh to je pa nekaj čisto drugega. Sploh si ne morete predstavljat kako debele muce imajo tam in v kampu jih je bilo zelo veliko. Že zjutraj smo šibale do njihovih parcel (pod prikolicami) in jih iskale. Enkrat smo jih kar pet našle na smetnjakih, uf kako je dlaka frčala, sploh nisem slišala šefice, ki me je klicala naj neham podit muce. Ena mi je zelo nagajala in ko sem jo utrudila se je komaj zgužvala pod prikolico jaz pa za njo sem bolj fit mi je šlo lažje. Pa vseeno ni šlo, ker me je Šefica za rep vlekla ven grrrrr, bila sem jezna. Ona pa tudi in za 5 minut sem bila na povodcu.

Bilo je res super in kar prehitro je minilo. Spoznala sem še eno nadležno žival galebe. Ko smo se vrnili iz pohoda smo bile vse utrujene in zelo, res zelo lačne. To je bilo jasno tudi Šefici, ki nam je takoj začela pripravljat kosilo, briketi z njami mesom, ki ga čist na drobno nareže, da se ja še bolj mučimo.Iz okna sem jo spremljala ko nam je pripravljala sklede, najprej brikete, in ko se je obrnila po meso so iz zraka švignili veliki ptiči in začeli krast brikete. To pa ne, pobesnela sem in Lawa tudi, še nikoli nisem tako hitro pojedla vse, da mi ja ne bi kaj ukradli saj so ptiči sedeli na avtodomu in luči ter nas opazovali. Nov sovražnik, slišala sem kako se oglašajo in takoj ko sem jih slišala v dir, da jih preženem problem je samo to ker te hudobne pernate živali plavajo na vodi. Saj poleti bom jaz glavna na supu, pazite se.  

 

18.12.2018

Pozdrav, kak nor dan.

Začelo se je z čudovitim sprehodom po travnikih in hmeljiščih. Vse je bilo zamrznjeno, tak, da je bila še šefica zadovoljna saj smo domov prišle čist čiste. Odpadlo je pranje šap, super. Za presenečenje je poskrbel dolgonog zajec, ki nam je skočil pred gobčke. Saj sem ga že zvohala in iskala ampak nisem ga pa pričakovala. Tekel je kot šus, jaz pa tudi, to je bilo tisto pravo. Za mano je tekla Lawa ampak ne preveč daleč, Didido in Bella sta ostali pri Šeficah. Tekla sem tako daleč, da jih sploh nisem več videla in zato odnehala z zasledovanjem, po sledi sem se vrnila nazaj, kako je bilo super.  Pa sploh nisem bila utrujena, celo pot sem iskala in preučevala sledi. Nekaj sem tudi naučila Lawo mislim, da bo kmalu moja pomočnica. 

Doma nas je čakalo presenečenje, uf Šef je bil hud. Zelo hud, ker sva včeraj z Lawo preurejali lučke na drevesu, če pa ni bilo v redu. Pa so tako slabe kvalitete, da sem pregriznila žico, ko je pa tako grdo visela iz drevesa, alo. Pa ni nič več svetilo, eh kaj se razburja zaradi lučk, saj jih je še dovolj bova ostale pustile na miru, obljubim.OK

No ta vihar je bil mimo, lahko smo se posvetile igranju in lovljenju okoli hiše. Ne boste verjeli za kaj se loviva z Lawo, za korenje. Ja res, ne dajo nam drugih igrač pa se igrava z korenjem, ki ga je vedno manj, hm. Le kdo je korenje.  

Popoldansko-večerni sprehod pa je bil katastrofa. Ko smo prišle do igrišča pri šoli sa nas presenetile petarde. O jej, vse smo se ustrašile. Bella je obstala, Didido je začela tečt in se hitro ustavila ter pohitela k Šefici. Lawa pa se je zelo prestrašila, začela je bežat, Šefice so jo klicale in kmalu se je obrnila ter jma stekla v naročje. Revica se je vsa tresla. jaz sem bila presenečena in huda.  Takoj smo odšle domov, vendar so še metali te grozno glasne rakete. Tudi jaz sem skočila Šefici v naročje, nisem se tresla a prijetno mi ni bilo. Doma je bilo bolje, z Lawo sva za njami piškotke delale vaje in trikce ter tako čist pozabile na grozo. Ko bi ljudje vedeli kako je nam hudo pa ne samo kužkom in mucam tudi ptičkom, zajčkom, srnicam ki tudi slišijo glasen pok. 

Moram pa vam zaupat, da že tretji večer kraljujem v ta veliki postelji, ko se ostali gužvajo na sedežni. Jaa uspelo je, včeraj je tudi Šef videl, ko sem se počasi premikala proti vratom, obrnila sem se ga pogledala pa me ni  poklical, juhej hitro sem smuknila na posteljo. Še pogledat me je prišel, ko sem bila na hrbtni pozi. Zdaj imam nov cilj, da bi bila celo noč v postelji. Hm ne gre še, Šefica je kot kamen, ne v svoji sobi moram spat. No bomo videli kaj prinese čas.

N vem če bo kaj časa za pisanje v prihodnjih dneh, saj veste smrečica nas čaka in darila pa to.

Zato vam zdaj zaželim lepe praznike in prosim ne mečite raket in petard.

SREČNO, ZDRAVO leto 2019 POLNO LEPIH TRENUTKOV

LP Ami

17.12.20185

Pozdrav, pri nas je super, super truper.

Ta vikend smo imeli dolge sprehode po gozdu. Bilo je malo snega , ravno prav, da sem lahko vonjala sledi divjih živali. Toliko sem imela dela, da še Lawi nisem nagajala. Šefica pravi, da sem vedno bolj podobna pokojni Moni, hm. Vedno bolj uživam v gozdu in si upam tudi dlje za sledjo, šibam kot ona žogica skokica. Lawa mi poskuša sledit a, ko ne vidi več ostalih se obrne, strahopetnica. Didido se ne ljubi tekat z mano, Bella pa poleti samo če imamo svežo dišečo sled. Mora se čuvat, ker je že starejša gospa, še malo pa bo dopolnila 10 let, uau.  Babica Bella je zakon.

Če bo v časopisu pisalo, da so kužkom odpadle tačke, zaradi pogostega umivanja, boste vedeli, da smo to me reve. To je noro po 5x na dan nam umiva šape, splesnile nam bodo. Tako so tečne, obe Šefici, na začetku je Lawa butara prva prostovoljno prišla k bani seveda jo je takoj zgrabila in hop v vodo, brr. Me izkušene smo se poskrile po dvorišču, ampak nas je klicala na koncu kar polovila in godla, da bo ona zmrznila če ne pridemo. Ja kar naj, se ji bo to mučenje vrnilo nazaj. No moram pa priznat, da je voda prijetno topla in masaža tudi ni slaba sam, ko je pa potrebno še brisanje v brisačo. Predvsem zjutraj, ko smo vse tako zelo lačne po sprehodu bi lahko spustila umivanje, o ne to pa ne. Eh če do zdaj niso prišle k pameti jim ni rešitve.

Pozdrav in lep dan vam želim Ami

 

 

3.12.2018

Pozdrav, uau kakšen dan je bil včeraj.

Se mi je kar zdelo da nekaj naklepajo, zato sem bila nemirna in Šefici skoz za petami. Za vsak slučaj, da me ne pusti doma. Še zajtrka nisem, hm mislim da ga nobena ni pojedla čeprav je bil dober, kužki dobro čutimo napetost v zraku.

Pa so nas naložile v avto, Lawo , Didido in Bello zadaj   kjer je naš prostor, mene pa je vzela v naročje, kaj, kaj.  Dobro me pozna, vedno mi je slabo, ko se peljemo dlje, zato smo najprej šle po boks k Dustinu. Ta boks dajo na zadnje stole in lepo gledam naprej ter počivam.

Končno smo prispeli na cilj in kaj zagledam no najprej slišim, bratca Ahila črnega lepotca. Ker so me dali na povodec mu nisem uspela pokazat, da sem še vedno glavna, eh.  Pa saj je razumel, ko so naju končno osvobodili sva se noro igrala, sploh nisva spustila ostalih zraven, poskušala je Lawa pa ji ni uspelo.  Bilo je čudovito.

 

Mislila sem, da gremo domov pa smo se peljali k moji prijateljici Iri. Kakšen popoln dan, šli smo na travnik kjer sva se igrali, lovili. Največkrat sem jaz lovila Iri in opica je mislila, da je ne morem zagrabit za rep če ga skrije pod noge. A ha, vseeno sem jo vlekla za rep prav uživali sva. Vmes sem lovila, miši z babico sva kopali, kopali, Šefica je bila huda. Noro dobre travnike imajo polne lukenj, ki kar kličejo k kopanju. 

 

Domov smo prišle zelo, zelo utrujene ja to je bil moj popoln dan. Ami 

 

30.11.2018

Pozdrav.

Kakšni lepi dnevi, včeraj je bil celo sonček juhej.

Šefica pravi, da imam noro energije in spet zelo veliko idej, ki seveda njej niso všeč, pf prav hudo mi je ha,ha.

Nekaj dni sva bili z Lawo zjutraj v službi, juhej kako zabavno. Takoj ko prideva zahtevava priboljšek, halo, in seveda dobiva za grist tiste njami paličice. Vmes jih menjava, skrivava pol se igrava, pregledava koš za smeti če nama ga prej ne skrije. Na obiske pridejo stranke, ki jih je potrebno prevohat in večina se takoj zaposli z božanjem in masiranjem najinih kožuškov. Če pa niso za stvar jih še bolj ovohavam in skačem na na njih, Šefica na žalost hitro reagira in naju priveže pri mizi. Ker sem jezna grem v akcijo iz omare odnesem sukance in vse kar dosežem, pa mi nič ne more, ker se pogovarja s stranko ha,ha. Pol zlezem v omaro, ker ni prostora za dve se z Lawo prepirava katera bo v omari. Šef je tak car pokazal mi je, da lahko skočim na polico pri oknu in gledam na polje. Pa kolk kužkov se sprehaja in moram lajat na na njih, Lawa pa skače in se razburja ker sama ne more gor, juhej.Ja pa še nekaj, v veži imajo čudno škatlo v njej pa ribice, ki plavajo kot nore, ko se spomnim jih grem potačkah naj se ustavijo, da se jim ne bo zmešalo, ne deluje.  Prav zabavno je, dokler se Šefica ne razjezi naju priveže na kratko pri sebi in morava prisilno mirovat in počivat, grrrr.

Danes pa smo vse doma, ni službe ker nas čuva mala Šefica. Po sprehodu in njami zajtrku, moramo počivat, ker nočejo moji pomoči pri sesanju in pomivanju. Pa mi je malo dolgčas, videla sem, da so vrata v kurilnico odprta čisto počasi sem odšla noter vzela copat od tašče (ta je najboljši) in previdno odnesla plen do postelje, kjer smo vse počivale. Pa se je prav v trenutku, ko sem šla mimo vrat kuhinje Šefica obrnila me zagledala in vprašala Ami kaj neseš. Hitro sem skočila na posteljo in copat skrila pod rep, uf mogoče ga ne bo našla. Eh pa je prišla za mano me pobožala, začudeno pogledala, ker ni bilo copata, pol me je pa kar dvignila v zrak, mislim opica smotana in seveda zagledala copat. Samo smejala se je in ga odnesla na varno, pa tako sem se trudila bom poskusila naslednjič.

Danes prideta na obisk Dustin in Lester spet bo žur.

Lepo se imejte in tudi vi uživajte v dnevu. AMI

 

20.11.2018

Pozdrav 

Uau sneg je, dovolj ga je za Bellino igrico metanja na glavo v sneg. Super, ta mala Lawa se še uči me pa obvladamo, juhej. 

Žal nas tečnoba ne pusti dolgo zunaj, grr. 

V soboto smo šli na sprehod z sestrico Assy, prava črna lepotička je. Ampak dvakrat sva se pa pošteno stepli, kaj pa se to pravi, da bo meni ukazovala. To pa ne, me čist nič ne zanima če smo na njenem dvorišču, če hočem tekat me ne bo ustavljala. Malo pa je bilo sramotno, ko me je Šefica dvignila v zrak kot vrečo krompirja, vsaj kregala me ni samo na tla me ni spustila. Čez nekaj minut sva skupaj tekale po travniku in kopali luknje. Bilo je super in kako sem bila utrujena pa ostale tudi. 

V nedeljo pa smo šle z Šefi na sprehod ob reki Savinji pa je Šef predlagal pot med hmeljišči takoj smo bile za. Super, iskanje sledi zajčkov in srn sploh me ni motil vonj gnoja po polju, Šefica pa je stokala. Bilo je čarobno, ampak, ko smo prišle domov pa razočaranje. Najprej je zagrabila mene me stuširala, namilila, stuširala, nora je kaj sem ji naredila nee. Čist sem bila mokra, za konec pa še naprava iz katere je pihal topel zrak. Katastrofa, pa ne samo zame tudi za ostale mamo Didido, babico Bello in malo zgago Lawo čisto vse smo bile čiste, dišeče (blek) in zelo užaljene. 

Vam povem, da jim je bilo kmalu žal, da so nas mučile, ker smo se vse prehladile, kihale in smrkale smo. Zato smo celo noč spale skupaj v dnevni sobi (super) in dobile smo njami zdravilo. Super sladek sirup, komaj sem čakala, da sem prišla na vrsto in ga polizala iz žlice. Zdaj je že bolje še sreča, ker nam ni dovolila tekanja po dvorišču. 

Lep pozdrav in ne prehladite se Ami

15.11.2018

Pozdrav, komaj najdem čas za pisanje.

Včeraj smo zaključili z šolo, škoda ker sem se imela tako super. No vam malo opišem to našo zmešano pasjo šolo.

Ker Šefici pomagata ostalim zmešanim vodnikom in imata vse ključe smo vedno prvi na poligonu.

Ko odkleneta vrata kar pademo oz. se prerivamo na vratih kdo bo prvi . Zakaj ?? Zato ker imajo dan prej šolo malčki, ki dobijo zelo veliko priboljškov pa še nerodni so in veliko  njami pade tudi na travo. Juhej, najprej je potrebno vse prevohat, pojest, počistit, moram priznat da Šefici ni všeč pa mora stisnit zobe. 

Imamo čas, saj morata Šefici postavit ovire, prinest vodo, za nas žejne kužke. Ta voda je super in nekateri se sprašujejo če nalašč nič ne pijemo doma, ker na poligonu smo full žejne čeprav pridemo tja z avtom. Naša skrivnost.

No tako, ko počistimo travnik, je čas da pridejo ostali. Včasih malo zamujajo, zato se usedemo na vidno mesto in nepremično gledamo proti vhodu.  Pa se pripelje Dustin, Lester in njuna Neli juhej vse stečemo k vratom, se pozdravimo in takoj dir. Jaz sem z Dustinom seveda, dva ogrevalna kroga imava ha,ha. Lava in Lester lenuha nič ne tečeta takoj se začneta grist in premetavat, komaj prideta do agility poligona. Bella in Di pa pozdravita Neli in sproti preverita kaj ima v žepih, če ima kaj zelo dobrega Bella takoj načrtuje kako bi ukradla priboljške. Ampak Neli je zadnje čase zelo pazljiva, logično če ji je Bella že tri mošnjičke strgala in izpraznila ha,ha. Naslednja pride Siri (zlata prinašalka velika in nerodna) z Natašo, ki ima polno naročje super igrač. Siri je bila včasih moja najboljša prijateljica zdaj pa vidi samo Dustina, on pa njo grr. Naslednji je majhen mlad Bostonski terjer (Lon) , da vas ne bi zaslepila velikost, res je majhen kot moja glava ampak kako ta lump grize in praska uau. Lester in Lava pa Lon so glavni razgrajači. Včasih pride še Tjaša in Dori(tibetanski terjer). Dori se drži bolj zase ni prav prijazen do nas, ampak ker ga pustimo na miru se lepo ujamemo. Oj pozabila sem še, da imamo dva Jacka, enega mix ovčarja in mladega malinoisa. Ovčar Jack je moj prijatelj in ga veselo pozdravim, dam mu sto poljubov ha,ha. Drugega Jacka pa se bojim in mu ne zaupam. Pazim, da ne pride v bližino mularije vedno ga z lajanjem odženem, ko pride blizu Lave, Lesterja ali Lona, prav nervozna sem, če je brez povodca in  takrat tudi delat ne morem, ker mi pogled ves čas uhaja k njem. Včasih pride še špic Arti, ta bučman se ne zmeni za nas, ker ima toliko za prevohat, na žalost tudi svojih vodnikov ne gleda ter posluša preveč. Šefica pravi, da bi moral prihajat bolj redno na treninge.Še trije kužki pridejo občasno, pa niso zame zanimivi.

Vsi pa smo prijatelji in na začetku brez povodcev se igramo  in preverjamo kako so postavljene ovire. Predvsem tunel je super, ko gremo vsak iz svoje strani vanj in se na sredini zavozljamo ha,ha.  No pa so šefi tečni, privežejo nas na povodce, Di in Melisa gresta vadit agility vsi ostali pa v vrsto in poslušnost. Sam povem, da ta vrsta po nekaj minutah ni več vrsta ha,ha. Jaz sem pridna in delam z Šefico, zelo mi je všeč, ko je name ponosna in me veliko hvali. Mala malica levo, desno, obrat…….sedi, prostor……. Tudi ostalim gre super jaz imam samo problem, pri vaji, ko se mora Šefica  odmaknit od mene, težko jo čakam uf. Najbolj blesti Dustin se mi zdi, da se važi pred Siri pfff. Ta čas, ko smo vsi pridni pa ta male zgage razgrajajo pri mizi, če pa so nadležni in skačejo med nami jih Šefica zapre v kletko, kakšen jok o joj. Ko se Šefici zazdi, da smo se umirili končamo z poslušnostjo in juhej agility. Seveda ne vsi naenkrat, eden z vodnikom dela drugi žuriramo malce višje. Vam povem, da mi je to tekanje in skakanje med ovirami zelo, zelo všeč. Komaj čakam, da pridem na vrsto, najbolj pa imam rada most, juhej sem tako visoko nad tlemi, včasih sama pobegnem nanj pa se mala Šefica nič ne jezi.

Super je  delo in druženje s pasjimi prijatelji jih bom pogrešala do spomladi.    

LP Ami

9.11.2018

Pozdrav, bom kratka ker me priganjajo.

Ampak je pomembna novica. Tokrat se strinjam z glavnim Šefom, da je pri nas že gneča. Posebej zvečer, ko bi vsi bili na sedežni, spali na blazinah ali gledali televizijo. Uf  štirje psi in trije ljudje, a naša kotna sedežna ni tako velika tudi soba ne. OK, pa se porazdelimo, seveda so Šefi na sedežni, (to bi bilo potrebno še spremenit) Lawa se zrine na blazine, Di se gužva pri Melisi jaz pa revica najdem prostor med njimi, Bella je raje na svoji blazini.  Pa se ne da počivat, na levi smrči Lawa na desni Šef, ki pravi, da gleda televizijo, res ja.

Če se hoče utrujen kuža spočit je potrebno ukrepat, si poiskat nov prostor. In sem šla najprej v kuhinjo, ne ni bilo v redu, preveč trdo in hladno, bolje je bilo na Melisini postelji samo kaj ko pa sem daleč od družine in ni več pomembne kontrole. Pa sem našla, čisto malo so bila odprta vrata v ta veliko spalnico, ravno prav, da sem potisnila glav skozi pol so se pa sama odpirala, juhej. Velika postelja samo zame, mehka, topla in kar štiri vzglavnike imata, ej krivica. Bila sem blizu ostalih, slišala sem jih in tudi videla obenem pa ležala na mehkem vzglavniku. Enkrat na hrbtu, ali pod blazino, drugič na mehki volneni odeji, super. Prvič sem se zmuznila ven, ko me je klicala na zadnji izhod pred spanjem tako, da me ni videla, ampak naslednji večer me je našla, uf in to na hrbtnem ležanju, saj veste vse štiri v zrak. Naslednji večer pa so bila vrata čist zaprta, ej krivica, žalostna sem šla na Melisino posteljo. Ampak vem, da Šefica hitro pozablja, zato vsak večer preverjam, če se da priti v raj in vem, da mi bo kmalu spet uspelo. 

Ta vikend sigurno, ker ta glavne Šefice ni.

LP Ami

 

 

2.11.2018

Pozdrav samo to bom rekla, katastrofa. En dan te razvajajo naslednji dan pa si sam.

Včeraj so me zapustili, ja prav ste prebrali zapustili !!!! Ok, no skoraj cel dan sva bili z Lawo v varstvu pri Neli, Lesterju in Dustinu. Mala Šefica naju je peljala  k njim in bila sem vesela, da se malo znebim Lawe in nagajam Dustinu. Ampak kar naenkrat Šefice ni bilo več, odšla je brez naju, groza. Bila sem zelo žalostna, opica Lawa pa nič. Cel čas se je premetavala in grizla z Lesterjem, zvestoba pa to halo. Iz protesta sem se ulegla pred vhodnimi vrati, se zvila v klobčič in čakala, čakala. Pa jih ni bilo nazaj.

Šli smo na sprehod in ta mala mulca sta me malo spravila k igri, čisto malo, ker me je noro skrbelo. Dobili smo kosilo, ne ni šlo niti grižljaja nisem pojedla, zato pa je Lawa pojedla porcije za obe pa še malo, bajsika uf. Nič čudno, ker je zjutraj bruhala zajtrk, vam povem zakaj. Hm bom ker sem jezna na njo, bruhala je zato, ker je pojedla suhe deževnike iz ceste. Fuj, fuj kdo je deževnike, nazgravžno.

Kje so, prestavila sem se na mehko sedežno in čakala. In končno dočakala, prišla je moja Šefica kar skočila sem ji v naročje, da ji pokažem kako sem jo pogrešala.  Močno sem se stisnila k njej dobila sem lubčke in obljube, da me ne bo več pustila same. Nikoli več in pika. Držala sem se je kot klop, da me je vzela s sabo domov, pa Lawo tudi. Vesela sem bila vseh in naše sedežne kjer sem zaspala od utrujenosti in skrbi. 

Težak dan vam rečem, LP Ami

 

28.10.2018

Pozdrav

O ja, včeraj je bil moj dan, čisto moj dan res praznovala sem prvi rojstni dan.

Pa sploh nisem vedela, že zjutraj so bili čudno prijazni z mano. Šefica me je vzela v naročje  za vsak, ko sem jo pogledala. Opa, včasih se naredi, da me ne vidi.  In ko smo prišli iz sprehoda je bil njami zajtrk, Za malico pa takšna čudna klobasica, najprej sem jo jaz dobila in jo previdno ovohala. Ko pa sem pošteno ugriznila vanjo, uau, sem jo takoj nesla v svoj skrivni kotiček,  nikoli ne veš, ker pri nas ti hitro kdo ukrade. Vendar so vse dobile to njami klobasico in so bile skrbi odveč.  Tok je bila dobra, da sem šibala nazaj pogledat, če ima še. In imela je, zame je še bila klobasica. Sprehod je bil tako kot vedno super, igranje z Lawo in Di. Kosilo njami veliko več meseka kot običajno.

Popoldan smo bili na poligonu, kjer se kao učimo, ja no. Tokrat se mi ni ljubilo, ker sem nekaj čudnega zavohala na travi. Pa me Šefica ni nič popravljala vzela me je v naročje in skupaj smo ukazovale drugom. leva, desna, leva krog, sedi… Ful dobro, sem se zabavala. Enkrat sem tekla čez poskoke in tunele, pa to pravilno brez ustavljanja in bila zelo pohvaljena. Seveda sem še čuvala ta male, da se niso preveč pepirali, težko delo vam drugič opišem. Domov sem prišla utrujena, pa je bilo še eno presenečenje zame.

Za večerjo pa samo meni, a ste prebrali samo meni, konzervica, ki jo obožujem. Tako sem se najedla, da sem šla kar spat, zakaj ni vsak dan rojstni dan.   

LP Ami

24.10.2018

Pozdrav

Do zdaj smo imeli pravilo, da smo ob 10 zvečer šle vse lepo na travnik lulat pol pa v našo sobo na posteljo počivat.

Ampak, če mi je bilo ponoči hudo, da me je bolel trebušček, nogica ali pa kar tako, sem popraskala po vratih malo zalajala in že nas je Šefica izpustila iz sobe. Skupaj smo spale in se cartale do jutra v dnevni sobi na kavču.

Ko je prišla Lawa se je to dogajalo še bolj pogosto ker ta bučka je ponoči ob dveh morala jest malico. Mislim kdo ponoči, misli na hrano, ups Bella sigurno in zdaj tudi Lawa.

Pa je bilo Šefici dovolj, ker baje ni nič spala in nas je začela terorizirat. Zelo dolgo moram jokat in praskat po vratih, da jih sploh odpre grr, k sreči mi pomaga Lawa.  In kaj naredi pol, odpre vrata na dvorišče, zapre ograjo v dnevno sobo in gre nazaj v posteljo, seveda zapre vrata v spalnico. Skoraj me je kap, kar obstala sem sredi kuhinje, nemogoče, poskusila sem pred vrati spalnice z jokom, pa je bila huda. Oh, raje sem odšla v svojo posteljo in tam spala do jutra. Bila sem cel dan užaljena in žalostna.

Pa smo drugo noč poskusile klicat bolj proti jutru ob 5h, kako sem bila vesela, ko smo skupaj odšle v dnevno sobo. O ja stisnila sem se k njej in bila do jutra čisto na miru. Ne vem, kaj si bo jutri izmislila, kaj je to kakšna bolezen???

Moram vam zaupat, da imava z Šefico posebno razmerje. Razumeva se samo z pogledi in kadar ima ona slab dan me pogosto vzame v naročje in reče Ami daj mi malo energije. Takrat se močno stisnem k njej in ji dam lubčka, kadar sem sama žalostna jo samo pogledam in me vzame k sebi in vrne energijo, da je obema bolje. Pravi, da me ima neskončno rada, tudi jaz njo. Ni mi všeč ko je huda name, ampak k sreči je to zelo zelo redko.

LP Ami

 

22.10.2018

Pozdrav, kako ste. Jaz malo utrujena po napornem vikendu. Bili smo na morju, uživali na polno.

Veliko je bilo sprehodov, napornih pogovorov z kužki, malora kolk imajo tam veliko kužkov. Na začetku sem najprej lajala na njih, ker treba je zaščitit Lawo in jaz sem starejša sestra,a ne. Pa me je Šefica mal za ušese naj neham, ker jaz strašim Lawo, kaj, kaj. OK sem se umirila.

Imeli sva šolo preganjanja golobov. Najprej mali ni bilo nič jasno, sem bila že utrujena, ko ji je končno kliknilo. A ja tečt moram proti njim, hm butara. Šefica pravi, da je Lawa zelo pametna, ker zna dat tačko, sedi …… ampak nisem prepričana. Bolj se je odrezala v morju, skupaj sva divjali in špricali naokrog.

Bilo je super,škoda, ker ni bilo zraven Di in Belle bi bilo še bolje.

LP Ami

P.s. Malo mi je narodno ampak moram vam napisat, ker drugače bo mama Di huda. Ko sem bila majhna me je učila lovit golobe in hitro mi je bilo jasno kako to gre.  Bila sem noro navdušena in na lepem travniku sva skupaj pognali v zrak golobe tekla sem za njimi kot nora. Di kar naenkrat ni bilo več ob meni in jaz sem se zvrnila po jarku navzdol v potok izgledalo je kot, da sem največji štor na svetu. Šefe je skoraj kap, nič mi ni bilo samo moj ponos je bil ranjen. Od takrat naprej vedno gledam malo tudi naprej kje tečem ha,ha.

18.10.2018

Pozdrav

Zdaj se začne žur.

Na začetku je bila Lawa tako občutljiva in majhna, da sem se včasih spozabila in bila preveč groba pa je ona začela cvilit. Šefica je bila huda name.

Zdaj smo skoraj mesec dni skupaj.Mala  Lawa je že zrasla, veliko se igrava, včasih grdoba majhna cvili kar tako, zato, da so hudi name in je ona takoj v naročju, grrr. Ampak Šefica je to ugotovila in zato mene vzame v naročje tra,la,la.

Skupaj uničujeva copate in čevlje, ki jih ukradeva. Trenutno sva v fazi kopanja cvetličnega vrta ha,ha. Veliko smo skupaj z Dustinom, ki je moj junak. Takrat imam mir, saj se Lawa in Lester igrata skupaj, jaz pa nagajam Dustinu. Spet je Didido moja prijateljica, spet se igrava juhej, zraven pa seveda tudi Lawa.  Še babico Bello pritegnemo v igro in ko ona teče se trese zemlja, mi vsi pa obstanemo ha,ha. Lepo smo se ujele in uživamo v lepih jesenskih dnevih.

Lep dan želim Ami

 

16.10.2018

Pozdrav, ker baje pogrešate moje,  ups pisanje Ami o  dogodivščinah sem se odločila da tu nadaljujem to temo.

Ami: končno si je vzela malo časa tudi za pisanje. Nazadnje sem pisala pred pol leta , halo, haloooo.

Zdaj sem  mlada dama, sploh ne vem kje naj začnem, ko se je toliko zgodilo v tem času.

Ugotovili smo, da zelo rada plavam, skačem v vodo, lovim palice, se potapljam, vse to sem počela poleti za Savinjo  in na morju, juhej bilo je super.  Vozila sem se s Supom, z Šefico sva se peljali daleč na morje kjer sem opazovala ptice, ki so ležale na vodi, uau. Bilo je super zanimivo, malo je manjkalo pa bi skočila v morje in jih šla lovit.   Šefica me je ustavila, da še ne plavam tak dobro, hm, kako pa ona ve. Igrala sem se z svojo mamo in občasno z babico nikoli mi ni bilo dolgčas. Copati in čevlji niso bili varni pred mano, vse sem spremenila ha,ha.

Prišle pa so spremembe, mamica Di se je začela ženit (ciklus), bilo je čudno ves čas sem jo ovohavala(vohala). Didido se je spremenila, ni se zmenila zame, samo fante je iskala, halo. Prav tečna je bila, ampak prav kmalu za njo se je začelo nekaj podobnega dogajat tudi z mano. Postala sem bolj resna, bolel me je trebušček, zato je Šefica spala z mano v dnevni sobi. Celo noč sem se stiskala k njej, če je ni bilo z mano sem jokala in vedno dosegla svoje, se kaj čudite. Ko sem bila na začetku tega čudnega obdobja smo z avtodomom odšli na počitnice.

Uf dva dni smo se vozili in vozili, da smo prišli do prelepe plaže v Albaniji. Bilo je super postala sem šefica plaže, če se je kaj čudno dogajalo sem lajala kot nora. Predvsem, so mi bile nevarne napihnjene igrače, en flamingo prav velik je bil tako nevaren, da sem skoraj znorela ko sem ga videla. Ker nisem dala miru me je ta zoprna Šefica nesla(mene) do njega, povohala sem ga ampak še ni bilo varno, cel dan sem lajala. Ampak na plaži so bili vsi zelo prijazni in se vedli bolj lepo kot moja Šefica, ki me je kregala.  Pa se mi je Šefica-opica maščevala zvečer, ko smo šli v mesto. Peljala me je v trgovino kjer so bile same nevarne napihnjene zveri in dokler se nisem umirila, sem morala bit tam, grrrr. Di in Bella mi nista nič pomagali, ulegli sta se zraven in čakali, izdajalki. V redu no ne bom več, niso nevarne jutri bom na plaži bolj tiho, čisto malo bom lajala. Veliko sem plavala v morju se vozila s sup in poležavala na svojem stolu pred avtodomom.

Vsak dan sem se počutila bolj napeto in prišel je moj princ. Hm bolje rečeno z avtodomom so se zakopali, zarili v mivko še bolj nerodne Šefe ima kot jaz, ha ha. Najprej so ga skrivali, ker pa smo vsi pomagali odkopavat njihov avtodom, so prišli zvečer na kavo. No ja prinesli so pravo Italjansko kavo mojim Šefom, ko da bi se jim prikazala nebesa, ker sta bila cel dan brez kave, zaloge so pošle. Saj pogovarjali se niso kaj preveč, ker so bili Italjani in angleščina je bila slaba na obeh straneh ha,ha.

Ampak jaz sem ga spoznala čisto belega, na sveže skopanega, dišečega ravno prav velikega samčka, uau.  Pravi Italjanski šarmer. Najprej sva se povohala in tekala okoli avtodoma, naenkrat sem obstala kot vkopana dala rep na stran, uf kaj pa zdaj. Ja nič, čisto nič ker je priletela Šefica me zgrabila in zaprla v avtodom, kako sem lajala in protestirala uf. Nič ni pomagalo oba sva bila cel naslednji dan na povodcih, kakšna krivica. Pa sploh nisva bila daleč, samo nekaj metrov, jaz sem ležala na svojem stolu in ga napeto opazovala, repek se mi je kar sam zvijal. Kako je bilo hudo, nehala sem jest, ker to je bila ljubezen na prvi pogled, Šefi pa niso razumeli. Drug dan smo itak odšli proti domu, kakšna žalost.

Doma pa novo razočaranje, bila sem vesela mamice Di, ki je bila ves čas počitnic doma z malo Šefico. Ampak ona me je povohala in me kregala, kar tako, nič nisem naredila, kar skočila je vame, alo. Baje sem dišala drugače, nisem več otrok ampak dama, no ja. Pa se ji nisem pustila ugriznila sem jo nazaj, kaj pa misli ona da je.

Dva dni sva se gledali bolj postrani pa itak ni bilo časa za prepire, ker naslednji dan smo odšli z avtodomom naprej. Kaj so nori, doma je ostala Bella in glavni Šef. Jaz, Di in obe Šefici smo odšli na dolgo pot, ko bi vedela kam in po kaj gremo bi se ne upirala. Pogrešala sem igro, ker je bila Di še vedno jezna . Po dveh dneh vožnje, so v avtodom prinesle kar dva majhna kosmata mladička, uau. Jaaaa dve igrački, z ostrimi zobki, ni važno samo, da se igramo. Domov smo potovali bolj počasi, se ustavljali na plažah ob travnikih, da smo se lahko bolje spoznali. Ta mala dva sta bila zelo pogumna in takoj smo bili prijatelji. Najbolj mi je bil všeč Lester, ki se je igral bolj grobo in bil bolj pogumen. Lawa se je skrivala za Šefico kar nekaj časa. Tudi Di se je držala bolj zase, bilo mi je vseeno jaz se igram, jeee. Ko smo prišli domov je Lester odšel v svoj dom k Dustinu, Lawa pa je ostala pri meni. In začenja se nova zgodba.

Kmalu nadaljujem lp Ami

 

Pise Mon Ami

by Jakopc Tratnik Mateja 1 months ago

Oll about schapendoes

by Jakopc Tratnik Mateja 1 months ago

Ami vam sporoca

by Jakopc Tratnik Mateja 1 months ago

More…

Newest Members

EnglishFrenchGermanItalianSlovenian