Menu

Camagis Lawa

4.07.2019

Danes praznuje naša Lawa eno leto, joj kako hitro je minilo. Zdaj je že velika lepotička a še vedno nagajivka.

Danes zjutraj mi je ona pripravila darilo, na prafaktorje je strgala svoje ležišče, redno poskrbi, da ne pozabim ročnega šivanja a tokrat je vse skupaj šlo v smeti. Drugače je zelo pridna, še vedno po značaju najbolj podobna Belli. Zelo rada je zunaj, zvečer po 22h uri je prav nemirna ker hoče ven spat. 

Še vedno je naš mali hrček, ha ha. Da pojasnim zvečer ko gledamo televizijo gre v kuhinjo si nabere brikete v gobček, skoči na sedežno jih strese pred sebe in počasi je. Prav hecna je. Je naš prvi šapi, ki se brezpogojno vrže nate, da jo božaš, sploh ni važno koliko oseb in psov pohodi preden pride do tebe.

Zelo vztrajna je na pohodih, rada teče, raziskuje, uporablja svoj nos in išče sledi utrujena je šele takrat ko vsi popadamo dol. Rada se igra z Ami, ki je njena zaščitnica tudi z Di ima minute divjanja, je zelo prilagodljiva in noče bit vodja. Vendar je ob srečanju z drugimi psi najbolj glasna, še posebej če ima podporo ostalih. Ni pa najbolj pogumna, pogosto se skrije za Ami , še vedno preplašeno reagira na nenavadne zvoke. Ampak se hitro pomiri. 

Navdušena je nad učenjem poslušnosti, še vedno me  malo uščipne prav prisrčna je. Tudi supa se je navadila in z veseljem gre z mano na potep. Seveda  agility ji je poznan vendar je ne silimo v resno delo, ker je še zelo otročja. Najraje ima pa igro z bratom Lesterjem s katerim se vsaj 2x na teden dobita na žuru. Takrat ne vidi in ne sliši ničesar, pomembno je samo prevračanje in lovljenje zelo hitrega brata. 

Čudovita je in vsi jo imamo neizmerno radi, hvala vzrediteljici Birgitte in njeni družini, da nam jo je zaupala.

 

Mama:Camagis Xippe
Oče: Macmarras de La Vallee du Doux.

Skotena 04.07.2018, v leglu devetih mladičkov.

Pozdrav.

Usoda, sreča, biti v pravem trenutku na pravem mestu, hm. Ne vem kaj se je zgodilo nam, da smo dobili malo Lawo v našo družino.

Že ko smo obdržali Ami je mož omenil, da bi lahko imeli še enega šapija. Uau najprej sem bila začudena, ampak mi ni dalo miru. Redno sem spremljala objave legel in mladičke naše pasme po svetu. Sploh se mi ni mudilo, imela sem jasne zahteve. Zdravje, preverjena psarna, rjava psička.

Ami je že dopolnila 10 mesecev pa še nisem našla nič primernega. Redki mladički še posebej psičke so bile rjave tiste, ki so pa bile so v isti krvni liniji kot naše. Bo že, počasi ne vem kaj mi je bilo, da sem odprla inter. stran psarne Camagis. Usoda, naklučje ??

Presenečena sem ugotovila, da imajo številčno leglo 9 mladičkov in sicer 6 psičk in 3 pse. Med njimi ena sama rjava psička in trije rjavi psi. Lej sem rekla bomo napisali mail. in povprašali, upanja nisem imela, zdelo se mi je nemogoče, da bi jaz dobila edino rjavo psičko.

Po pričakovanju sem kmalu dobila odgovor, da je na voljo rjavi kuža psička pa ne. OK pa nič, poklicala sem Neli če bi imela mladička in bila je navdušena. Začela sem se dogovarjat o nakupu psa, vendar Neli ni bila sigurna ja ali ne. Pa je prišlo presenečenje, pisali so mi, da je na voljo tudi psička, če želim je lahko naša.  Hoteli so jo obdržati doma, vendar že imajo 4 psičke in eno 15 mesečno psičko iz preteklega legla. To pa je bilo presenečenje in šok. Dva dni sem se odločala Melisa je na polno navijala za psičko, Darko ni imel nič proti pa sem si rekla, pa kaj premišljuješ pojdi ponjo. Tudi Neli se je odločila za majhnega lumpa. Ker smo imeli kar natrpan urnik smo želele na daljno Dansko z letalom, bilo bi hitro in lažje za mladiče. Ampak ni šlo, finančno je bilo preveč. Ko je Melisa odpisala zadnja izpita in sva prišla z možem iz dopusta sva  z Meliso pripravile avtodom in gremo na Dansko.  Zraven sta šli Didido in Ami ker ne vem, kako bi brez naju preživeli 7 dni, Bella je ostala doma pri možu. Okoli 1500 km tečne vožnje po avtocesti v eno smer.

Tretji dan smo že bili na Danskem, moram priznat, da sem imela tremo in veliko kepo v želodcu. Ki se je takoj stopila ob prijaznem pozdravu Birgitte in prelepem ambijentu njihove hiške. Predvsem pa ob iskrenem, vihravem pozdravu njenih psičk kar nismo uspele prestopit praga hiše tako so naju pozdravljale. Seveda sta Di in Ami pridne čuvale avtodom. Ne bom pozabila trenutka, ko sva zagledali majhni kepici našo Lawo in bratca Lesterja. Vesela, razigrana, nagajiva težko se je bilo ločit od nju, da smo se malo pogovorili in izmenjali dokumente. Bil je čas za odhod, za vzreditelja grozen trenutek, težko so se ločili, tako je. Malčka sta imela pripravljen boks v avtodomu v katerem sta kmalu zaspala. Vozili smo se dve tri uri in nato počitek, igra pri kateri smo se spoznali, sprostili. Ami je bila navdušena Di se je mulala ampak ni bila huda samo zase se je držala. Ami pa vesela, dveh živih igračk, ha ha, hitro so se ujeli.

Lawa je bila previdna, radovedna vendar je pobudo pustila bratcu. Ta lump se je kmalu sprostil, navdušen je bil nad igračkami, ki jih je pridno skrival v boks. Domov smo prišli pozno, zato sta skupaj prespala noč šele zjutraj je Lester odšel v nov dom k Dustinu.

 

Lawa je spoznala Bello, ki je bila zelo prijazna, tudi Di se je sprostila. Ami pa je preveč navdušena, da jo je včasih potrebno ustavljat v igri.

Skupaj smo teden dni in brez incidentov med njimi, ker ima Lawa tako prijeten nevsiljiv značaj. Celo Bella jo z veseljem pozdravi in poljubčka vsako jutro pred sprehodom. Sem si oddahnila, ker mir v hiši je zelo pomemben.

No pa smo začeli novo zgodbo, kako se bo odvijala bom pisala sproti.

EnglishFrenchGermanItalianSlovenian